Difiltara tša Meetse tša go Tšea Sebaka Maele a go Reka: Etiša pele Filtration & Convenience
Matseno
Ditiro tša kgwebo di akaretša dilo tše dintši tšeo di tlago pele tšeo di phadišanago, gomme ditšidifatši tša meetse tša ofisi goba ditshepedišo tša go sefa ka phapošing ya go kgaotša gantši di dula di le tlase-ka pele go fihlela ge go se šome gabotse go direga. Go kgetha sefa ya meetse ya go tšeelwa legato ye e nepagetšego ga se mošomo wa ka mehla wa tlhokomelo ya sedirišwa-ke peeletšo go maphelo a sehlopha, tšweletšo, le mothaladi wa tlase wa khamphani. Dikgetho tše mpe di ka lebiša go boleng bja meetse bjo bo lego ka fase ga tekanyo, ditlhohlo tša tlhokomelo ya kgafetšakgafetša, le ditshenyagalelo tše di sa letelwago.
Karolo ya 1: Go etiša pele Tiragatšo ya go Sefa – Go Hlaola Ditšhilafatšo tše di Nepišitšwego
Mošomo wa motheo wa sefa ya meetse ke go tloša ditšhila, eupša bokgoni bja go sefa bo fapana kudu go ralala le ditšweletšwa. Go kwešiša sebopego sa kabo ya meetse le dinyakwa tše di itšego tša go sefa go bohlokwa pele ga go reka. Kgato ya 1: Tseba meetse a mothopo. Baabi ba meetse ba mmasepala ba fana ka Dipego tša ngwaga le ngwaga tša Boitshepo bja Badiriši (CCR) tšeo di hlalošago ka botlalo ditšhila ka kabong ya meetse ya selegae; at-home test kits fana ka kakaretšo ya ka pela kudu. Matshwenyego a tlwaelegilego a akaretša chlorine & chloramines (tšeo di amago tatso le monkgo), sedimente (lehlabathe, silt, moruswi), ditšhipi tše boima (lloto, mercury, koporo), le metswako ya organic ye e sa tsepamago (VOCs) go tšwa go ditshepedišo tša intasteri. Kgato ya 2: Nyalantšha theknolotši ya sefa le ditšhila. Ge ditšhila di šetše di lemogilwe, kgetha theknolotši yeo e netefaditšwego ke mekgatlo ye e nago le botumo bjo bobotse go swana le NSF International. Tlhahlo ye e šomago ke ye e latelago: bakeng sa tatso ye mpe le monkgo wo o hlolwago ke chlorine, go kgothaletšwa difiltara tša go thibela khapone ye e šomišitšwego tšeo di kopanago le NSF/ANSI 42; bakeng sa sedimente le dikarolwana, difiltara tša sedimente tšeo di obamelago NSF/ANSI 42 di šoma gabotse; bakeng sa ditšhila tše itšego tša maphelo tša go swana le lloto, di-VOC, le dibolayasenyi, thibela khapone ye e šomišitšwego, khapone ya go hlohleletša, goba difiltara tša reverse osmosis (RO) tšeo di kopanago le NSF/ANSI 53 di loketše; bakeng sa dilo tše di tiilego tše di hlapolotšwego (TDS), dimembrane tša reverse osmosis (RO) tšeo di kgomarelago NSF/ANSI 58 di loketše kudu. Selo se bohlokwa sa go tšea ke go efoga "difiltara tša meetse" tša kakaretšo le go beeletša ka dikhathuneng tšeo di hlamilwego ka go lebanya go nepiša ditšhila tše di lebanego le lefelo le dinyakwa, go netefatša maphelo le polokego ya bašomi le baeng.
Karolo ya 2: Go godiša Bonolo ya Tšhomišo – Go Nolofatša Tlhokomelo
Go dikgwebo tše nnyane-go ya go{1}}magare (SMEs), bokgoni bja nako bo ama poelo thwii. Difiltara tša tshepedišo ya godimo - tšeo di nyakago ditlhomo tša profešenale tša metsotso ye e raraganego, ye 30{8}} dikgweding tše dingwe le tše dingwe tše tshela di hloka boiketlo bjo bo šomago; ditharollo tšeo di fokotšago nako ya go se šome le tsenyo ya bašomi di bohlokwa. Ntlha 1: Bonolo ba tlhomamiso le Phetolo. Kgetha ditshepedišo tša go sefa tšeo di nago le bogwera bja mosediriši, go swana le tšeo di nago le dikgokagano tša go kgorometša-le -go sotha (ka pela-phetogo)-tše di tšewa e le tekanyetšo ya gauta bakeng sa go ba bonolo, di sa nyake didirišwa, di efoga tlhakatlhakano, le go fediša kgakanego. Ditšweletšwa gape di swanetše go akaretša dihlahli tša taetšo tše di kwagalago, tše di bonwago. Go tlaleletša, ela kgwebišano-offs magareng ga dikhathune tša go swanela tša bokahohleng le tša mong: ditshepedišo tšeo di šomišago difiltara tša bogolo bja maemo- (mohlala, dintlo tša disenthimithara tše 10-) di fa go fetofetoga ga leina, mola meralo ya mong e notlela badiriši go motšweletši o tee. Ela hloko bonolo bja mathomo bja ditshepedišo tša mong kgahlanong le ditshenyagalelo tša nako ye telele-go šoma gabotse le go fetofetoga ga dikgetho tša lefase ka bophara. Ntlha ya 2: Bophelo bja sefa le ditshenyagalelo-ka-galone. Difiltara tše di sa bitšego kudu tšeo di nyakago go tšeelwa legato dikgweding tše dingwe le tše dingwe tše tharo di ka ipontšha di bitša kudu ge nako e dutše e e-ya go feta difiltara tša maemo a godimo tšeo di tšeago ngwaga ka moka. Hlahloba bokgoni bja galone le nako-ye e theilwego godimo ga bophelo (mohlala, dikgwedi tše 6) ya difiltara, gomme o bale ditshenyagalelo-ka-galone o diriša formula: (Theko ya Sefa) / (Palomoka ya Bokgoni bja Galone)=Ditshenyagalelo-Ka-Galone go bapetša dika ka nepo. Bophelo bjo botelele bo fokotša kgafetšakgafetša ya go reka, bo fokotša maiteko a taolo ya dithoto le go fokotša kotsi ya go foša dilo tšeo di tšeetšwego legato. Ntlha ya 3: Go hwetšagala le go botega ga ketane ya kabo. Ditiego tša go hwetša dilo tše bohlokwa tšeo di tšeago legato (mohlala, di-backorder tša dibeke tše 8) di šitiša ditiro. Kgomarela di-brand tše di nago le botumo bjo bobotse tšeo di nago le diketane tša kabo tše di ka botwago; baabi ba bantši ba fana ka ditirelo tša peeletšo tšeo ka go itiriša di romelago difiltara tše mpsha pele ga ge go nyakega, go kgonthišetša go ba bonolo le go thibela go tšeelwa legato mo go fošitšwego.
Lenaneo la go Hlahloba la Moreki yo Bohlale: Go Sefa go Kopana le Boiketlo
Pele o phetha theko, tlatša lenaneo le le latelago la go hlahloba: 1. Go sefa go netefaditšwe: Na sefa se swere netefatšo ya NSF/ANSI (Maemo a 42, 53, goba 58) bakeng sa ditšhila tše itšego tšeo di nyakago go tlošwa? 2. Go sepelelana go tiišeditšwe: Na nomoro ya mohlala e swana gabotse le tshepedišo ye e lego gona? (Lebelela pukwanana goba dintlo tša kgale tša sefa) 3. Maiteko a go hloma a lekotšwe: Na sefa e na le tlhamo ya phetogo ya ka pela-? Na didirišwa tše di nyakegago di a hwetšagala ge e ba go se bjalo? 4. Bophelo & boleng bjo bo balwago: Na ditshenyagalelo-ka-galone di bapeditšwe le dikgetho tše dingwe tše di swanelegago? 5. Ketane ya kabo e bolokegile: Na sefa se tšwa go leina leo le tsebjago gabotse - leo le nago le lenaneo la dithoto leo le hwetšagalago gabonolo? Na tirelo ya peeletšo e a hwetšagala?
